O Kopru
Foto: Jaka Ivančič
Zgodba Kopra se je začela pisati že v srednji bronasti dobi, 1500 let pred našim štetjem. Nekoč je Koper bil otok, njegova najstarejša poselitev seže v predrimsko in rimsko obdobje.
Aegida, Capris, Justinopolis, Insula Capraria, Caput Histriae, Capo D`Istria, Koper. To je nekaj različnih pojmovanj mesta, ki so mu številne vladavine in države puščale pečat, spreminjale ime in podobo ter ga skozi čas, od vseh mest Slovenske Istre, tudi najbolj spremenile. Od nekdanjega Kozjega otoka na skalnem otoku (Capris) do gospodarskega središča slovenske Istre je bila dolga pot. Današnja podoba mesta ima vselej korenine v preteklosti. Znati ohraniti sožitje med njima je umetnost.
Rimljani so ga poimenovali Capris, v času papeža Gregorja I., je bil Insula Capraria( Kozji otok), za Bizantince Justinopolis, za oglejske patriarhe Caput Histriae. Šele Benečani so mu nadeli italijansko inačico današnjega imena Koper- Capo d`Istria. Prav Benečani so tu vladali najdlje in to je bil čas gospodarskega in kulturnega razcveta. Zlasti slednjega čutimo še danes. Koper je, ne brez razloga, vključen v Združenje zgodovinakih mest.
Za Koper je bil pomemben tudi zgodovinski čas do 1. svetovne vojne, Napoleonov in Habsburški čas; pa čas krčenja solin, ko je Koper izgubil podobo otoka. Pomemben je čas cestne povezave s kopnim ter morske in železniške s Trstom in Porečom. Čas po 2. svetovni vojni je bil čas velikih političnih sprememb in osnova za razvoj Kopra v gospodarsko središče regije. Središče kjer dobro in vse bolje diha pomorski, navtični, kopališki in športni turizem.
Vrsta kulturnih doživetij bogati mestne ulice in trge. Skozi leto in še posebej v poletnih mesecih. Mladost, ki jo je v mesto prinesel sedež mlade Univerze na Primorksem dodaja Kopru, mestu z bogato preteklostjo, pogumno sedanjostjo in prav takšno prihodnostjo, poseben čar.
Koper, najstarejše mesto v Sloveniji, se je razvil na skalnatem otoku, ki mu Rimljani dajo ime Capris in je najbolj spremenil svojo podobo od treh obalnih mest. Do današnjih dni se tu izmenja kar nekaj vladavin in držav, ki mu dajo svoj pečat in tudi svoje ime: za Rimljane je Capris; v času papeža Gregorja I (l. 599) Insula Capraria (kozji otok), za Bizantince (sredina 6. do 8. stoletja) Justinopolis; za oglejske patriarhe Caput Histriae (glava Istre), Benečani pa ime spremenijo v italijansko obliko Capodistria, katere slovenska inačica je Koper.
Najdlje vlada Beneška republika (1279-1797), ko Koper doživi močan gospodarski (trgovina, sol) in kulturni razcvet (slikarstvo, glasba). Še danes lahko občudujemo ostanke beneškega obdobja v mestni arhitekturi, ki je kljub velikim novodobnim posegom, ohranila svoj srednjeveški videz, zato je Koper vključen v združenje evropskih srednjeveških mest. Takrat je bil Koper otok, obdan z obzidjem, povezan s kopnim z lesenim mostom (proti Škocjanu), varovala ga je mogočna trdnjava – Levji grad, okrog Kopra pa so se raztezale obširne soline. Svojo vodilno vlogo začne Koper izgubljati v 18. stoletju, ko je Trst proglašen za svobodno pristanišče, in jo dokončno izgubi s propadom Beneške republike.
V 19. stoletju pa do 1. svetovne vojne (vladavina Napoleonovega francoskega cesarstva 1806-1813 in Habsburške monarhije 1813-1918) se začne Koper spreminjati v skladu z gospodarskim in družbenim razvojem. To je čas, ko se začnejo krčiti soline in so 1912 dokončno ukinjene, mesto samo pa začne izgubljati podobo otoka. 1825 dobi drugo cestno povezavo s kopnim (Semedelska cesta), sredi 19. stoletja še obalno cestno povezavo, nato morsko povezavo s Trstom in 1902 še železniško povezavo Trst-Poreč.
Pod Kraljevino Italijo mesto popolnoma izgubi otoški videz z bonifikacijo opuščenih solin.
Čas po drugi svetovni vojni prinese veliko sprememb. Do dokončne postavitve meje, ko Koper s podpisom londonskega memoranduma oktobra 1954 pripade takratni Jugoslaviji, je pod jugoslovansko vojaško oblastjo v okviru cone B, najprej Julijske krajine, od septembra 1947 pa nove državne tvorbe z imenom Svobodno tržaško ozemlje. Kot del Jugoslavije se mu popolnoma spremeni narodnostna sestava, ki prinese nove arhitekturne posege tako v samem jedru Kopra kot okolici, mesto pa doživi močan razvoj – pristanišče.
Danes je Koper tako gospodarsko kot tudi turistično naravnano mesto, ki razvija kopališki, navtični, športni in nakupovalni turizem. Postal pa je tudi univerzitetno mesto.
Foto: Jaka Ivančič
Zgodba Kopra se je začela pisati že v srednji bronasti dobi, 1500 let pred našim štetjem. Nekoč je Koper bil otok, njegova najstarejša poselitev seže v predrimsko in rimsko obdobje.
Aegida, Capris, Justinopolis, Insula Capraria, Caput Histriae, Capo D`Istria, Koper. To je nekaj različnih pojmovanj mesta, ki so mu številne vladavine in države puščale pečat, spreminjale ime in podobo ter ga skozi čas, od vseh mest Slovenske Istre, tudi najbolj spremenile. Od nekdanjega Kozjega otoka na skalnem otoku (Capris) do gospodarskega središča slovenske Istre je bila dolga pot. Današnja podoba mesta ima vselej korenine v preteklosti. Znati ohraniti sožitje med njima je umetnost.
Rimljani so ga poimenovali Capris, v času papeža Gregorja I., je bil Insula Capraria( Kozji otok), za Bizantince Justinopolis, za oglejske patriarhe Caput Histriae. Šele Benečani so mu nadeli italijansko inačico današnjega imena Koper- Capo d`Istria. Prav Benečani so tu vladali najdlje in to je bil čas gospodarskega in kulturnega razcveta. Zlasti slednjega čutimo še danes. Koper je, ne brez razloga, vključen v Združenje zgodovinakih mest.
Za Koper je bil pomemben tudi zgodovinski čas do 1. svetovne vojne, Napoleonov in Habsburški čas; pa čas krčenja solin, ko je Koper izgubil podobo otoka. Pomemben je čas cestne povezave s kopnim ter morske in železniške s Trstom in Porečom. Čas po 2. svetovni vojni je bil čas velikih političnih sprememb in osnova za razvoj Kopra v gospodarsko središče regije. Središče kjer dobro in vse bolje diha pomorski, navtični, kopališki in športni turizem.
Vrsta kulturnih doživetij bogati mestne ulice in trge. Skozi leto in še posebej v poletnih mesecih. Mladost, ki jo je v mesto prinesel sedež mlade Univerze na Primorksem dodaja Kopru, mestu z bogato preteklostjo, pogumno sedanjostjo in prav takšno prihodnostjo, poseben čar.
Koper, najstarejše mesto v Sloveniji, se je razvil na skalnatem otoku, ki mu Rimljani dajo ime Capris in je najbolj spremenil svojo podobo od treh obalnih mest. Do današnjih dni se tu izmenja kar nekaj vladavin in držav, ki mu dajo svoj pečat in tudi svoje ime: za Rimljane je Capris; v času papeža Gregorja I (l. 599) Insula Capraria (kozji otok), za Bizantince (sredina 6. do 8. stoletja) Justinopolis; za oglejske patriarhe Caput Histriae (glava Istre), Benečani pa ime spremenijo v italijansko obliko Capodistria, katere slovenska inačica je Koper.
Najdlje vlada Beneška republika (1279-1797), ko Koper doživi močan gospodarski (trgovina, sol) in kulturni razcvet (slikarstvo, glasba). Še danes lahko občudujemo ostanke beneškega obdobja v mestni arhitekturi, ki je kljub velikim novodobnim posegom, ohranila svoj srednjeveški videz, zato je Koper vključen v združenje evropskih srednjeveških mest. Takrat je bil Koper otok, obdan z obzidjem, povezan s kopnim z lesenim mostom (proti Škocjanu), varovala ga je mogočna trdnjava – Levji grad, okrog Kopra pa so se raztezale obširne soline. Svojo vodilno vlogo začne Koper izgubljati v 18. stoletju, ko je Trst proglašen za svobodno pristanišče, in jo dokončno izgubi s propadom Beneške republike.
V 19. stoletju pa do 1. svetovne vojne (vladavina Napoleonovega francoskega cesarstva 1806-1813 in Habsburške monarhije 1813-1918) se začne Koper spreminjati v skladu z gospodarskim in družbenim razvojem. To je čas, ko se začnejo krčiti soline in so 1912 dokončno ukinjene, mesto samo pa začne izgubljati podobo otoka. 1825 dobi drugo cestno povezavo s kopnim (Semedelska cesta), sredi 19. stoletja še obalno cestno povezavo, nato morsko povezavo s Trstom in 1902 še železniško povezavo Trst-Poreč.
Pod Kraljevino Italijo mesto popolnoma izgubi otoški videz z bonifikacijo opuščenih solin.
Čas po drugi svetovni vojni prinese veliko sprememb. Do dokončne postavitve meje, ko Koper s podpisom londonskega memoranduma oktobra 1954 pripade takratni Jugoslaviji, je pod jugoslovansko vojaško oblastjo v okviru cone B, najprej Julijske krajine, od septembra 1947 pa nove državne tvorbe z imenom Svobodno tržaško ozemlje. Kot del Jugoslavije se mu popolnoma spremeni narodnostna sestava, ki prinese nove arhitekturne posege tako v samem jedru Kopra kot okolici, mesto pa doživi močan razvoj – pristanišče.
Danes je Koper tako gospodarsko kot tudi turistično naravnano mesto, ki razvija kopališki, navtični, športni in nakupovalni turizem. Postal pa je tudi univerzitetno mesto.
